ZBIRKA:7 Revija: Računovodstvo od A do Ž (R-A-Ž), 7.f0: R-A-Ž letnik 2018, 7.f: 2/2018 R-A-Ž
Kategorija1:POROČILO O RAZISKAVI
Kategorija2:ANALIZA
Kategorija3:IZGUBLJENI DOBIČEK
Vrsta članka:RAZISKAVA
Avtor prispevka:DR. BRANKO MAYR
Pravna podlaga:STROKOVNA PRAVILA (TEORIJA)
Člen:
Verzija prispevka:1
Številka revije:2018-2 Racunovodstvo od A do Ž
Datum prispevka:1.7.2018
Članek se veže na prispevek:
Povzetek:Z raziskavo je hipoteza „Sodobne raziskovalne metode se v nezadostni meri uporabljajo v pravosodnem strokovnem prostoru izračunavanja izgubljenega dobička kot oblike škode“ potrjena. Priporočam oblikovanje modela izračuna izgubljenega dobička, ki nadgradi teoretični prostor izračunavanja izgubljenega dobička in zagotavlja strokovno uporabo metod ugotavljanja izgubljenega dobička. Ugotovitve-priporočila:
  • Ugotavljamo, da je uporaba metod ocenjevanja prihodkov primerna in v pomembnostih primerljiva s tujino. Priporočamo pogostejšo uporabo metode »meril«.
  • V primerih, ko analiza izgubljenega dobička zajema podjetje, je kot podjetje treba obravnavati najmanjšo logično poslovno celoto, ne pa njene pravne organizacijske oblike.
  • Pri ugotavljanju prihodkov z metodo »meril« in metodo »pred-po« je treba izvesti prilagoditve in jih v poročilu o analizi izgubljenega dobička opisati.
  • Pri ugotavljanju stroškov z uporabo metode pred-po in direktne metode ugotavljanja prihodkov je treba preizkusiti vpliv računovodskega načela previdnosti na izgubljeni dobiček in o tem poročati.
  • Ugotovili smo, da se v večini primerov uporablja izgubljeni dobiček v vsebini prispevka za kritje, kar ocenjujemo kot strokovno ustrezno. Kot čisti dobiček se obravnava redko in še to v primerih, ko so bili oškodovanci fizične osebe.
Ključne besede:dobiček, izgubljeni dobiček, škoda, navadna škoda

Vsebina je vidna samo članom. Če ste že naš član se prijavite, sicer izpolnite prijavni obrazec.